IZJAVA OB EVROPSKEM DNEVU ŽIL !


datum: 14.03.2018

kategorija: aktualno




Sporočilo za javnost ob evropskem dnevu žil

Ljubljana, 13. marca 2018


Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Kar vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen. Ker pa se kar 70 % bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje. Zato je cilj dneva žil in akcije ZdraveArterije.si opozoriti na pomembnost pravočasnega pregleda in s tem pravočasnega odkrivanja motenj v krvnem obtoku.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni, dejavnikih tveganja in zdravljenju. Kot je poudaril, je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Zato k preventivnim pregledom spodbujajo predvsem kadilce, starejše od 50 let. »Le z uspešnim ozaveščanjem o periferni arterijski bolezni bomo lahko prihranili mnogo trpljenja tako bolnikom kot njihovim svojcem ter prispevali k njihovi kakovosti življenja,« je izpostavil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, ki letos potekajo že petič, je povedala, da bodo aktivnosti izvajali po različnih slovenskih krajih. Na prireditvah želijo spomniti na dejavnike tveganja za nastanek bolezni žil, med njimi pa je na prvem mestu prav kajenje. Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja bolezni. Svoje izkušnje s periferno arterijsko boleznijo in njenimi zapleti je z javnostjo podelil tudi znani novinar Robert Peressutti. Njegova zgodba potrjuje, da kajenje močno vpliva na razvoj bolezni. Ampak šele po drugi operaciji je kajenju dokončno rekel ne in po dobrem letu spet lahko hodi tudi brez bolečin.
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v petek pa bodo meritve izvajali tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Sloveniji (več v prilogi).
V okviru akcije so pripravili poseben spletni portal www.zdravearterije.si, kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah, ter informacije o možnostih pregleda po celi Sloveniji.


O PERIFERNI ARTERIJSKI BOLEZNI
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).
Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
Vsak 6. prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).
V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

Kontakti:
Prim. Matija Cevc, dr. med.: matija.cevc@kclj.si
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: ales.blinc@kclj.si
Andreja Cokan Vujkovac, dr. med.: andreja.cokan@sb-sg.si


Ob evropskem dnevu žil.